Četrtek, 26.09.2013
Za Slovenijo je vremenska napoved
kazala samo dež, dež in ohladitve! Pa vendar se je bilo potrebno odločiti ali
se odpraviva v Omiš ali ne. Vreme za Omiš pa sonce, toplo, že skoraj vroče…
Zmagal je Omiš! Potrebno je bilo še spakirat za tri dni, za oba in še v najin
46 L kovček. Hmmm, glede na to, da bova prvič potrebovala še čevlje, se mi je
zdelo skoraj neizvedljivo. Ampak nisem se vdala. Poleg najinega 46 L kovčka je
bila na razpolago še 48 L Kappa kovček, ki je ne boste verjeli po dimenzijah
manjši, saj sem vse možnosti pakiranja tudi premerila. Na koncu, je bilo
prostora še za najinega Nikona, teniske…seveda pa z oblačili nismo pretiravali,
ker smo bili prepričani v SONCE! In nebi bilo najbolje, da bi vse skupaj bilo videt kot Slika 1.
Slika 1
Petek, 27.09.2013
Budilka se je pričela oglašati že
ar okrog 6ih zjutraj in v tistem trenutku nisem bila popolnoma prepričana, ali
greva ali ne, saj je bila postelja prijetno topla. Pa vendar, AKCIJA, še kavica
v Mariboru in črta do Slovenske Bistrice, kjer sva se oblekla do konca v moto
opremo, namestila kovček in juhuhuhu, 3,2,1..GREVAAA!! Zbor je tokrat bil na
Mol-u. Dotočimo, gorivo, kavica,… in via Omiš. Trije motorji (Suzuki GSXF 600,
Yamaha Fazer 1000 in Suzuki GSR 600), štirje motoristi (Drago, Milan, Mirko in
moja malenkost). Počasi smo se odpravili proti Poljčanam v upanju, da čim prej
pobegnemo iz sluzavega in skoraj deževnega vremena. Pot smo nadaljevali proti
Rogaški Slatini, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli, Bizeljskemu in vse do Brežic.
Oddaljevanje domu nam je prinašalo vse lepše vreme, čeprav je kratek čas na
avtocesti proti Novemu Mestu malo deževalo. Pri Metliki smo zapustili Slovenijo
in se odpravili naprej proti Karlovcu. Na poti do Karlovca smo se zgubili in
pot sva nadaljevala sama. Iz Karlovca sva se držala table za Slunj in NP
Plitvice. Nižje celine, bližje morju, lepša cesta, lepše vreme… Od Plitvic
naprej sva imela suho cesto in pričela se je tista »prava magistralka«. V
Slunj-u sva dotočila, pomalicala in AKCIJA naprej. Čudovita pokrajina,
fenomenalna cesta in midva s Suzukijem –
čudovita kombinacija. Kot bi mignil sva bila že v Kninu. Kavica, kavica…kar ob
cesti sva se ustavila in v čudovitem soncu popila kavo, počistila muhe, no tudi
konje je bilo treba malo ustavit, da nebi podivjali… :D Evo, za nama sta
prispela še Drago in Milan in pot smo lahko nadaljevali v »kompletu«.
Na poti iz Knina proti Sinj-u se
nam je na desni strani odprlo Peručko jezero, kasneje smo ugotovili, da je malo
nad njim izvir reke Cetinje, ki se kasneje v Omiš-u zliva v Jadransko morje. Iz
Sinj-a do Solin-a in naprej po obvoznici mimo Splita ter po jadranski
magistrali do Omiš-a. Čudovito mesto v skali, ki naju je fasciniralo že po
prvem road tripu se je sedaj odprlo pred nama in vse do nedelje bova uživala v
njegovi lepoti.
Vreme čudovito, moto zbor našli,
sedaj pa je potrebno poiskat še ostale »Cvek-e« in prenočišče. Parkirali smo
kar na obali, se preoblekli v nekaj manj vročega, saj je ozračje bilo kar okoli
27 stopinj., voda pa nič kaj manj topla. Drago je šel pogledat za spanje, Milan
je čuval motorje, midva pa do obale preverit, če je morje še mokro. Našla sva
ostale »CVEKe«, zarite v mivko in s kozarcem piva v roki. Mirko je kar v
»boksarcah« preizkusil temperaturo, slanost in globino morja – omiškega zaliva.
Slika 2
Vseeno smo šli poiskat še prenočišče, saj smo predvidevali, da bo to rahla
loterija glede na obiskanost moto zbora. Našli smo apartma za 10 EUR/noč po
osebi. Fino, spanje je rešeno, sedaj so se pa oglasili že naši trebuhi. Svetovali
so nam restavracijo nekje 14 km iz Omiš-a proti Dubrovniku. Našli in prijetno
razvajali naše brbončice. Stuširani, SVEŽIII… sedaj pa v »LAJF«! Ampak, pas za
hlače še rabimo, saj sem ga pozabila spakirat, vendar za manj, saj ob 22.00 je
tudi v Omiš-u že vse zaprto. Na obali v množici motorjev, šotorov in dogajanja,
vendarle najdemo našo ekipo. Sicer jih ni bilo težko videt, saj so bili VSI porisani
z ediksom, hvala Mojca! A hkrati je bilo to tudi odlično, saj so se natakarji s
Cevk-i in Atemsi napili in večina, no skoraj vsa, pijača za nas je bila 4
free!! Vse skupaj je trajalo do zgodnjih jutranjih ur. Naju je vseeno malo
uničila pot in sva dokaj zgodaj, glede na dogajanje, ga ucvrla v posteljo.
Sobota, 28.09.2013
Prva destinacija je bila jutranja
KAVICCCAAAA, kar po poti nazaj do apartmaja smo si kupi še zajtrk, ni bil
najbolj zdrav, bil je pa burek. Kaj bi brez kadilcev? Tako sta v hipu
spremenila plane in namesto, da si ogledamo okolico smo iskali naj bližjega
vulkanizerja, saj je Muki imel na zadnji gumi zunaj že kar platno. Čudovito
sončno jutro, mi pa na motorje in na lov za novo gumo. Med tem, ko so dečki
urejali zadeve, ugotavljali kako in kaj naprej, sem jaz izkoristila trenutke za
fotografiranje. Našli gumo! Vzel je kar rabljeno. Med tem časom, ko je Muki
čakal na novo gumo, sva z mojim dragim izkoristila za vzpon naprej po hribu,
sredi katerega je bil vulkanizer. Videli smo del Omiš-a, ki ga drugače zagotovo
nebi.
Slika 3
Slika 4
Slika 5
Slika 6
Slika 7
Slika 8
Slika 9
Slika 10
Slika 11
Slika 12
Slika 13
Slika 14
Skupaj smo se nato odpravili pogledat slap o katerem vi toliko govorijo.
Ampak… , na koncu, po pogovoru z domačinom, bi to naj bila zelo majhna zadeva
še kar nekaj kilometrov naprej. Zato smo obrnili, Drago in Milan sta šla na
kosilo, midva pa KOPATTTT.
Slika 15
Slika 16
Slika 17
Slika 18
Slika 19
Voda, fantastična! Ja, čofotanje
konec septembra v morju, po mivki, je bilo NORROOO!! Preostanek popoldneva in
zgodnji večer sva preživela v družbi ostalih CVEK-ov, Robi-jem, Natašo, Mojco,
Damjanom, Joškom in Petrom v Splitu. Mesto, ki naju je na prvem road tripu
razočaralo, se je sedaj pokazalo v povsem novi luči. Bilo je čudovito, romantično
in vsekakor vredno ogleda. Staro mestno jedro, poleg trajektne luke, kamen po
tleh, ozke ulice, mediteranski pridih s palmami in na koncu čudovita fontana,
ki je bila že obsijana z lučmi… Kavica ob morju z ostalimi in skok nazaj v
Omiš.
Slika 20
Slika 21
Slika 22
Slika 23
Slika 24
Slika 25
Slika 26
Slika 27
Slika 28
Slika 29
Slika 30
Slika 31
Slika 32
Slika 33
Slika 34
Nedelja, 29.09.2013
Napoved slabega vremena je
pripomogla k temu, da smo budilke usklajeno nastavili na okrog 7 uro zjutraj. Glede na vreme, ki se
je kazalo v Omiš-u, smo po hitrem postopku spili jutranjo KAVICOO in gas proti
domu. Po Jadranski magistrali do Splita, nato pa proti Kninu. Vendar tokrat ne
po cesti, kjer smo prišli temveč vzporedni cesti. Iz Solin-a smo šli za Drniš
in nato za Knin. In si s tem skrajšali pot nekje za 14 km. V Knin-u spili
kavico in AKCIJA naprej! Vreme nam je služilo skoraj do Plitvic, tam pa se je
začel dež, sprva kapljica po kapljico, v Plitvicah je pa že kar konkretno lilo.
V upanju, da bomo vsaj malo prevedrili smo se ustavili še na zajtrk/kosilo,
ampak zaman. Seboj so seveda imeli dežne komplete, v katere so se lepo
»zaprli«, le jaz sem bila brez. Vendar moj dragi je poskrbel zame! Ustavila sva
se v pekarni ob cesti in prosila za vrečko za smeti in »strech folio«. Iz
vrečke je naredil »oblekico«, s folijo pa mi je povil kolena in komolce. Tako
smo prišli do Karlovca in kar direkt na avtocesto proti Zagrebu in po avtocesti
naprej proti Djurmancu, Rogatcu, Rogaški Slatini, Podplatu, Poljčanam in do
Slovenske Bistrice. »Vinil oblekica« je zdržala do doma, jakna ni premočila,
ampak so zato hlače in ko sem se vstala iz motorja so se potoki vode iz nog kar
vlili v škornje. Posebno doživetje in če sem odkrita, ko se spomnim kako sva
uživala po poti dol in na v Omiš-u…pozabim, da sem bila premočena in kot ledena
kocka.
