Po napornem zadnjem tednu je budnica ob 5.00 bila zadnje kar sva potrebovala, pa vendar naju je želja po novi avanturi kar hitro dvignila iz tople postelje :-)
KAVICA...kuhana, nalita in v termovki, sendviči pripravljeni... sedaj pa AKCIJAAAA! Prvo po naši čudoviti dravski dolini do Dravograda. sonce se je že lepo kazalo, vendar odseki dravske doline so bili zaviti v meglo iz katere je tudi rahlo škropil dež. V Lavamündu sva zapustila Slovenijo in se odpeljala naprej proti Klagnfurtu am Worthersee. Volkermarkt, prvi postanek za dotočit in odtočit in kar hitro naprej. Ni bilo več problema z meglo in dežjem... sonce je že bilo lepo razkrito, ko naju je pot peljala naprej proti Villachu, ker sva se obrnila proti Spittal an der Drau. Toplo sonce, premalo spanja...
Ja, ja, kavica več ne pomaga, bo potrebno naredit kratek postanek in poiskat nekaj energijskega :-) Končno! Spittal an der Drau in bencinska - konec dremanja! Iz Spittala an der Drau sva ubrala pot čez Reißeck, Obervellach in naprej do Vinklern. Dolina se je začela rahlo zapirat, voda, ki daje poseben čar vsaki dolini in skulptura mučerada...zadnji postanek pred samim vhodom na Hoch Alpinstrasse
Do Heiligenblut naju loči še par kilometrov in postaja za plačilo visokogorske alpske ceste. Za dnevno karto, sva kot motorista morala odšteti 24 EUR. Prvi ovinki, prvi užitki...ampak gneča, avti, avtobusi, bolje da o motoristih sploh ne govorimo :-)
Ekola...prvi postanek in prvi razgled... (2504 m nad morjem). Okrog naju sneg in led, temperatura zraka pa kar visokih 25 stopinj Celzija.
Naj še kdo reče, da narava ni čudovita. Rastline na katere sem že skoraj pozabila... sem jih našla na poti do tja.
Hja, bo treba kar proti vrhu. Kamorkoli pogledaš sneg in čudovite dolinice, ki si jih voda prireja, med tem ko se vendarle sneg topi na Velikem Kleku. Pozdravljali so naju ptiči, metulji... in nenazadnje tudi svizec.
Ja, svizec "in potem svizec zavije čokolado", da ne boste mislili,nama jo je. Jagodno Milka čokolado, bila je izvrstna.
Glede na najino zanimanje bol ali manj za vse, sva se sprehodila tudi po muzeju starodobnikov. Pa začnimo z bol ali manj starejšimi različicami avtomobilov.
No in še malo motociklov...
Enostavno lahko le rečem... "ČUDOVITA NARAVA"
Seveda sva sla se na Edelweisspitze :)
Pa naj še kdo reče, da ni lepo :) No, vsega luštnega je enkrat konec, žal. Tudi nama je ura kazala že na odhod domov. Po poti nazaj sva se ustavila se na enem izmed narejenih počivališč s klopco in mizo, da sva lahko v miru pojedla malico iz nahrbtnika :) tudi to se kdaj pa kdaj prileže. Oblaki so se kar naenkrat pričeli sunkovito voziti po nebu in iz lepe bele barve so se prelevili v sivo-črne, meniva, da je vendarle čas, da bliskovito pospraviva in se podava na pot proti domu. V prepričanju, da se voziva vstran od oblakov, se je zgodilo ravno nasprotno. Peljala sva se oblakom v objem, in to ni prineslo nič drugega, kot eno grdo nevihto, ki sva jo prevedrila v avtobusni postaji. Naj omenim, da sva bila brez dežnih kompletov. Deževalo je tako močno, da se nisva mogla peljat, poleg je padala tudi drobna toča, veter pa je bil tako sunkovit, da naju je ustavil pri vožnji. Ampak, ne more nama neka nevihtica pokvariti čudovitega razpoloženja. Kmalu je najhujše bilo mimo in pot sva nadaljevala, sicer na pol suha, ampak sva vmes prešla tudi na malo sončka, da naju je posušilo do konca. Vračala sva se po poti, kjer sva prišla.
