Benetke 2016

Navdušenje narašča!!

Končno je nastopil dan, da spakirava in se odpraviva proti Toskani. Pred nama je prvi daljši izlet odkar sva "starega dobrega" Suzukija (GSXF 600) zamenjala za Hondo (VFR 800) z vsemi pripadajočimi originalnimi kovčki. Lepotička je prišla k hiši lansko jesen (oktober 2015) in seveda jo je potrebno testirati :) 

Lepotička nekje po poti:) 

Vsi kovčki spakirani, na motorju... samo še v usnje skočiva in gas novim dogodivščinam naproti. Torej, imava 4 dni, velike želje, zato Slovenijo prevoziva kar po AC. V Novi Gorici se ustaviva na kavici, saj sva spotoma srečala prijatelje ;) dotočiva gorivo in via Veneziva. Mimo "moje" čokoladnice in honda naju preseneti, polni kovčki in jaz bol v sedečem položaju... bila sva na zadnji koli - obnašala se je kot kak konjiček, ki gre svojo pot :D Zasmejeva se in greva naprej. Čudovita magistralka, sonce in italijanske vasice dajejo vzdušje Mediterana in človek kar začuti, kako se baterije polnijo. En manjši postanek za hrano in pijačo - seveda kar iz kovčka in že sva bila na obvoznici za Benetke. Vendar prvo se je bilo potrebno peljati čez most - Ponte della Liberta. Kakorkoli, motor daje takšnim potovanjem prednost - parkirala sva namreč lahko kar pri glavnem mostu v Benetke - pri Rialto, seveda je na celotnem parkirišču, ki je bilo namenjeno motorjem bil samo en prostor, ampak to je bilo čudovito. Odločila sva se, da Benetke prehodiva. Poiskala sva si zemljevid in za nosom naprej :) 

Sprehod, kavica, fotkanje... in počasi sva zgubila občutek za čas, pa vendar sva se zavedala, da je se bo potrebno vrniti, da še pred temo prideva do parkirišča. Spotoma sva si privoščila še sladoled. Projekt priti iz Benetk se je malo zapletel, saj je ulica enaka ulici. Pa vendar nama je uspelo. 

Ne daleč vstran sva si poiskala prenočišče z zajtrkom. V precejšnjem mraku se odpraviva proti prenočišču in glej ga zlomka zašla sva v "rdečo četrt", ne glede na to, da sem bila sopotnica na motorju so se "tete" precej pomanjkljivo oblečene (in ne zaradi vročine) želele kar na tank motorja usesti. In takrat mi je bilo jasno, da golobov ni pametno voziti v Benetke :D :D 

Prišla sva do mesta prenočitve, se namestila in poiskala nekaj za pod zob. Pizzo seveda :) vendar... bila sva v Italiji - dežela pizze in pašte. Pričakovala sva odlično pizzo, vendar temu ni bilo tako, ampak lakota je lakota :) 

Polna novih idej za pot sva se zbudila, vendar jutro je bilo vse prej kot čudovito. Dež! Kaj je lahko slabše, kot dež? Do 11h sva počakala v upanju, da se zvedri, vendar zaman. Vseeno sva se odpravila naprej, ampak dež je bil vse močnejši, zato sva obrnila in ga ucvrla domov.

Na poti domov sva se ustavila na počivališču Ravbarkomada in prejela fotografije Cvekovih motoristov, ki so bili v Benetkah in to brez oblačka. 

Nauk... naredi še 100 km, obrneš še vedno lahko :D :) ;)