Brskanje po internetu in
ogledovanje fotografij od tukaj in od tam, razne turistične ponudbe so me
pripeljale do Maltatala. Dolina reke Malte, čudovita pokrajina, zanimiva cesta
za moto izlet so bili krivci, da smo planirali izlet.
Čudovito poletno sobotno jutro,
trije motorji – zanimivo, sami Suzukiji (GSXF 600, RF 900 in GSR 600), štirje
motoristi (Igor, Milan, Mirko in moja malenkost) smo se okrog sedme ure
zjutraj dobili v Selnici ob Dravi, spili
kavico in AKCIJA via Maltatal. Po čudoviti dravski dolini do Radelj in nato do
Dravograda, kjer smo dotočili gorivo in naprej proti Lavamündu. Nato pa počasi
naprej, saj je bilo potrebno še videti malo okolice, proti Klagnfurtu. Široka
magistralna cesta,ki je bila še odlično speljana in je vodila skozi tipična
avstrijska mesteca, pokrajini, mimo jezer in gradov. Po vrhu pa še prebujanje
sonca, ki nas je s svojimi žarki božal skozi čelado. Klagenfurt, sedaj pa hitro
skozi, saj jutranja gneča ni nič kaj dobra. Wörthersee, 16,5 km dolgo in kar 2
km široko jezero, ki te navduši v vsej svoji lepoti. Seveda se je potrebno še
prepričati kam naprej…parkirali smo kar na pločniku in hitro zemljevid… Villach
je naslednje mesto, skozi katerega nas bo pot pripeljala do Maltatala. Želeli
smo si privoščit kavico ob Wörthersee-ju ampak, tisto značilno, »malo še, pa bo
lep dostop«…tako dolgo, da smo seveda že bili mimo.
Slika 1: Wörthersee
Slika 2: "Kam pa sedaj?"
Slika 3: "Ne slikaj..., ko vidiš, da smo se zgubili"
V Villach-u smo se usmerili
za Spittal an der Drau in naprej proti Gmünd-u. Malo iz strogega centra smo na
parkirišču videli kar nekaj starih eksotičnih Porsche-jev in se seveda
ustavili, pregledali, zajtrkovali in spili kavico iz termovke. Ne daleč stran
je bil tudi Porsche Automuseum Helmut Pfeifhofer.
Slika 4:...
Slika 5: ...sline so se cedile...
Slika 6: NICE!!
Slika 7
Slika 8: "ampak tega pa bi imel, veš" ;)
In smo dočakali…pričela se je
čudovita dolina reke Malte. Cesta, ki se vije po ravnini in se počasi prične vzpenjati.
Vstop se plača, za motor smo odšteli
okrog 10 EUR. Nedaleč naprej smo prišli že do prvega semaforja, ki nam je
pokazal, da do zelene luči manjka še dobrih 15 min. Na desni strani smo slišali
bobnenje vode, bil je prvi večji slap – Maralmbachfall visok kar 50 m. Poslikali,
med tem pa je bila že zelena, da smo lahko nadaljevali pot. Tuneli v živi
skali, rahlo osvetljeni, nepopisno.
Slika 9: Maralmbachfall
Slika 10
Slika 11
Slika 12
Slika 14
Slika 15
Po 14, 4 km dolgi panoramski
cesti smo prispeli do samega jeza in jezera Kőlnbrein Stausee ter hotela
Berghotel, ki smo ga mi poimenovali kar »likalnik« (oblika nas je spominjala na
star likalnik, v katerega si dal še premog). Jez je 200 m visok in 626 m dolg,
nekje na polovici pa je tudi skywalk (razgledna točka iz katere je možen tudi
bungee jumping). Sprehodili smo se po njem in na skywalk. Čudovito. Mreža in
steklo na skywalk-u sta na začetku malo strašljiva, vendar ni bojazni.
Slika 16
Slika 17: moj dragi ;)
Slika 18: trije mušketirji
Slika 19: cesta...
Slika 20: jez
Slika 21: skywalk
slika 22
Slika 23: naši Suzukiji
Slika 24: Igor in jez
Slika 25
Slika 26
Slika 27: joj, je visoko
Slika 28
Slika 29
Slika 30: skywalk in trije mušketirji
Slika 31
Polni vtisov in fotografij smo se
počasi odpravili nazaj do motorjev. Če odštejemo, da je gosti zrak škodil enemu
izmed motorjev, je vse šlo kot po maslu.
Slika 32
Slika 33
Slika 34
Slika 35
Slika 36
Slika 37
Slika 38
Slika 39
Slika 40
Slika 41
Slika 42
Po poti nazaj smo fotografirali še pot
nazaj in se ustavili pri Fallbach-u, najvišjem slapu na Koroškem in v Avstriji.
Visok je 200 m in če ga primerjamo s slovenskimi slapovi, ko slap Rinka meri 90
m in Boka 106 m.
Slika 43
Slika 44
Slika 45
Slika 46
Slika 47
Pot smo nadaljevali nazaj do
Villacha, kjer smo naredili kratek postanek, saj se nam je dremalo, hkrati pa
smo naredili plan za pot domov. Podkoren, Kranjska Gora, kjer smo se ustavili
na kavi in prigrizku, vsi dobre volje in šaljivo razpoloženi, smo treščili ob »sitno
in tečno« natakarico. Ampak smeh je pol zdravja, vsaj nasmejali smo se njeni
tečnobi. Od tam smo šli do Jesenic, Kranja in čez Tuhinjsko dolino do vranskega
ter lepo po stari cesti do Celja in naprej do Slovenske Bistrice, pardon, do
Snoopy-a. :D
